Odločitev o vpisu je, kot so poudarili na ministrstvu, sprejel Medvladni odbor za ohranjanje kulturne dediščine na zasedanju v Rabatu v Maroku.
"Vpis znanja in veščin, potrebnih za pripravo slivovice doma in njegovo uporabo v vsakdanji praksi na Unescov reprezentativni seznam, pomembno prispeva k povečanju prepoznavnosti kulturne dediščine na nacionalni in lokalni ravni ter k večji prepoznavnosti nesnovne kulturne dediščine na nacionalni in lokalni ravni dediščine Srbije",so zapisali.
Srbsko ministrstvo za kulturo je leta 2021 nominiralo "šljivovico" za Unescov seznam, nominacijo pa je pripravil Center za nematerialno kulturno dediščino Srbije pri Etnografskem muzeju v Beogradu.
V Unescovi razlagi o zaščiti "šljivovice" je zapisano, da priprava tega žganja vključuje družine in skupnosti, a tudi, to, da slive običajno pridelajo na družinskih kmetijah in jih obirajo jeseni.
Konvencija o zaščiti "neopredmetenega premoženja" (na seznamu jih je 57) je bila sprejeta leta 2003, od takrat pa se ji je pridružilo že 180 držav po svetu.
Namen konvencije je ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, zagotavljanje spoštovanja nesnovne kulturne dediščine skupnosti ter ozaveščanje na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni o pomenu nesnovne kulturne dediščine ter zagotavljanje medsebojnega spoštovanja.
