Po podatkih PKS (Gospodarske zbornice Srbije) je Srbija lani fižol posejala na 8045 hektarjih in imela pridelek okoli 8986 ton.Namesto domačega fižola bodo v Srbiji to zimo več kuhali uvoženega.
Srbija že vrsto let veliko uvaža fižol in tako bo tudi to zimo, le da so zdaj suša in visoke dnevne temperature botrovale bistveno manjšemu pridelku domačega fižola kot lani.
Nekateri kmetijski pridelovalci ocenjujejo, da bi se lahko letošnji pridelek fižola v primerjavi z lanskim prepolovil, kar je neposredna posledica suše.
Po podatkih PKS (Srbske gospodarske zbornice) je Srbija lani fižol posejala na 8045 hektarjih in imela približno 8986 ton pridelka, podatke iz letošnjega leta pa še seštevajo in pričakujejo precej manjšo pridelavo.
Branislav Gulan, kmetijski analitik iz Novega Sada, pravi, da je pred 15-timi leti uvoženi fižol predstavljal okoli 30 odstotkov domače potrošnje, zdaj pa menda že čez 60 odstotkov.
Podatki PKS-a kažejo, da je Srbija leta 2021 za uvoz fižola plačala dvakrat več denarja, in sicer 13,8 milijona evrov, kot ga je zaslužila z izvozom domačega fižola. Tega je izvozila v vrednosti 6,7 milijona evrov.
Fižol uvažajo predvsem iz Kirgizistana, Egipta in Poljske, k temu pa "pomaga" nizka cena.
Pridelovalci, ki živijo s pomočjo državnih subvencij zdaj vse več fižola pridelajo strojno in ne potrebujejo delovne sile. To jim znižuje stroške, a še vedno ni interesa za povečanje proizvodnje, saj niso konkurenčni uvoženemu fižolu.
Letos je fižol cenejši kar je prvič v primerjavi s prejšnjimi leti, kilogram pa se na debelo prodaja tudi po 400 dinarjev. V trgovinah je kilogram 500 dinarjev, imajo pa tudi cenejšega, od 300 do 400 dinarjev.
