Kmetijska zemljišča na Hrvaškem so najcenejša med vsemi državami v Evropski uniji. V povprečju je hektar kmetijskega zemljišča na Hrvaškem sedemkrat cenejši kot v sosednji Sloveniji ter enajstkrat cenejši kot v Italiji, je poročal hrvaški časnik Večernji list.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada je povprečna cena obdelovalnih površin na Hrvaškem v minulem letu znašala 27.296 kun (3652 evrov) na hektar, travnikov 17.138 kun (2285 evrov) na hektar, pašnikov pa 18.480 kun (2464 evrov) na hektar.
Evropski statistični urad Eurostat ima zadnje podatke za leto 2020. Povprečna cena kmetijskih zemljišč na Hrvaškem je takrat znašala 3440 evrov na hektar. Na Nizozemskem, kjer so kmetijska zemljišča najdražja v EU, je bila ta cena 69.632 evrov na hektar, v Sloveniji pa nekaj manj kot 40.000 evrov na hektar.
Predlani so na Hrvaškem prodali okoli 34.000 kmetijskih parcel za nekaj manj kot 1,5 milijarde kun (200 milijonov evrov), povprečna cena pa je bila okoli 25.000 kun (3300 evrov) na hektar, je poročal Večernji list.
Od leta 2020 do leta 2021 so se cene zvišale za okoli 14 odstotkov, v zadnjem letu pa se je cena obdelovalnih površin povzpela za šest odstotkov. Povpraševanje po kmetijskih površinah je večje ob obali kot v notranjosti države.
"Jadranska obala in njeno zaledje sta drug svet. Ob obali imate na kmetijskem zemljišču lahko kamp, turistično namestitev, kmečki turizem in tam se kmetijsko zemljišče spreminja v paragradbeno zemljišče, zato povpraševanje raste," je za Večernji list pojasnila ekonomistka z zagrebškega ekonomskega inštituta Maruška Vizek.
Ob tem je opozorila, da prihodek zaradi finančnih spodbud prinaša že samo lastništvo zemljišča, a nihče ne nadzoruje tega, kaj kupci z njimi dejansko počnejo.
Čez eno leto se bo na Hrvaškem iztekla prepoved prodaje kmetijskih zemljišč tujim fizičnim osebam, ki zanimanja za nakup zaenkrat ne kažejo, je še poročal Večernji list.
Pozitivno na večje povpraševanje ne bo vplival niti novi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je začel veljati v začetku tega meseca. Po njem bo vsak, ki prodaja kmetijsko zemljišče, tega najprej moral ponuditi v odkup državi. Če ga država v mesecu dni ne bo odkupila, ga bo lahko prodal tretji osebi, a ne po nižji ceni od tiste, po kateri ga je ponujal državi.
