Jugovzhodna Evrope ima velik razvojni potencial, saj ima vse potrebne vire, kar prepoznavajo številni tuji vlagatelji. Hitrejšo rast pa ovirajo slaba demografija, premalo rojstev in odseljevanje, pa tudi pomanjkanje vizije elit, ne le političnih, je bilo ključno sporočilo okrogle mize v Beogradu z uglednimi poslovneži iz regije.
Odseljevanje ni zgolj kadrovska težava za podjetja, ampak tudi za široko potrošnjo, saj lahko na dolgi rok zmanjka potrošnikov. Zato je treba nujno ustaviti negativna demografska gibanja, tudi z uvozom delovne sile, je bilo slišati na okrogli mizi, ki je potekala v okviru investicijskega dneva, ki ga je v Beogradu organizirala NLB.
Kot je poudaril predsednik uprave Fortenove Fabris Peruško, je regija zaradi odseljevanja v zadnjih letih izgubila 10 odstotkov prebivalstva, zato bo treba v prihodnje uvažati delovno silo. Trenutno lahko računamo na ljudi iz Ukrajine, v 20 letih pa bo treba uvažati delovno silo tudi od drugod. Če ne bo rasti prebivalstva, ne bo produktivnosti, je poudaril.
Prvi mož Atlantic Grupe in KK Cedevite Olimpije (kasneje si je v živo ogledal prvo polfinalno tekmo lige ABA) Emil Tedeschi (na fotografiji) pa je opozoril na nujnost dialoga in vzdrževanja miru v regiji. Elite bi morale spodbujati dialog, razvoj in sodelovanje, kar bi utrdilo dolgoročni mir in spodbujalo razvoj. To bi ustavilo tudi odhod kadrov iz regije. "Spodbujati moramo stvari, ki regijo združujejo, ne pa delijo," je poudaril.
Podpredsednik AIK banke Aleksandar Kostić je med drugim opozoril na staranje prebivalstva. Ni namreč težava le odseljevanje, ampak se prebivalstvo tudi stara. To pa ne vpliva pozitivno na razvoj, je poudaril. Ob tem se je zavzel za močnejše sodelovanje med podjetji v regiji, kar da bo prineslo tudi večje blagostanje za prebivalce.
S tem se je strinjal tudi direktor skopskega Alkaloida Živko Mukaetov. Ocenil je, da so največje premoženje ljudje, vodstva družb pa morajo narediti vse, da jih motivirajo za ostanek v podjetju. Predsednik uprave Comtrade System Integration Dušan Miličević pa je izpostavil možnosti, ki jih IKT-sektor nudi regiji.
Član uprave Petrola Mitja Bitenc je pozval k spremembi miselnosti glede uporabe energije. Regija ima eno najnižjih številk na področju uporabe električnih vozil, poleg tega pa premalo ukrepa na področjih trajnostnosti in investicij v obnovljive vire, pa tudi pri vlaganjih v električno omrežje. Petrol se trudi, da bi bil na vseh omenjenih področjih bolj dejaven, je poudaril in ob tem navedel zadnjo investicijo. Gre za vetrni park Ljubač, ki so ga lani testno zagnali v bližini Knina, pred dnevi pa uradno odprli.
Predsednik srbske gospodarske zbornice Marko Čadež je v uvodu konference izpostavil srbsko zavezanost k članstvu v EU. Srbija je v preteklosti sodelovala tako z Rusijo kot s Kitajsko. Zdaj pa bo - kot je dejal - naredila korak naprej pri povezavi z EU, ki je njen najpomembnejši partner. S podjetji v EU sodeluje 25.000 podjetij, ki zaposlujejo več kot milijon ljudi. Ob tem je predlagal dva koraka za vstop držav regije v EU, in sicer najprej ekonomsko integracijo, potem še polno članstvo.
Namestnik direktorja Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije Richard Griveson je predstavil makroekonomske napovedi. Kot je dejal, je regija uspela privabiti precej tujih naložb, a še vedno zaostaja za srednjo Evropo. Regija bo še naprej rasla, kar je scenarij, ki ne vključuje embarga na ruske energente. Če pa pride do embarga, bodo razmere precej slabše, je poudaril. Ob tem je posvaril pred inflacijo. Ta ne bo izginila, vsaj letos ne, je dejal.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ki je, kot omenjeno, gostila konferenco, je poudaril pripravljenost banke za spremljanje gospodarstva v regiji. Pri tem bo pomembno vlogo na srbskem trgu odigrala tudi NLB Komercijalna banka, ki je nastala z združitvijo Komercijalne banke in NLB Banke Beograd. Ob tem je skupaj s članom uprave podpisal sporazum Združenih narodov o trajnostni naravnanosti banke, ki med drugim predvideva ničelne emisije pri poslovanju.
Konferenca se je končala z okroglo mizo na temo Iz regije v svet: Globalne zgodbe o uspehu, na kateri so sodelovali nekdanji košarkarski zvezdnik in filantrop Vlade Divac, igralec, režiser in glasbenik Rade Šerbedžija in Mic Melanšek iz Hooray studios.
