Ekološka ribogojna proizvodnja je na ravni EU leta 2020 znašala 74.032 ton, kar je predstavljalo 6,4 odstotka celotne ribogojne proizvodnje EU.
Proizvodnja se je v primerjavi z letom 2015 povečala za 60 odstotkov, predvsem na račun rasti ekološke proizvodnje školjk, v najnovejši raziskavi ugotavlja evropska organizacija EUMOFA.
Pred sedmimi leti so po ocenah omenjene organizacije v EU proizvedli 46.341 ton ekoloških ribogojnih proizvodov.
Kot izhaja iz ugotovitev raziskave, so leta 2020 med tovrstnimi proizvodi prevladovale školjke, ki so z 41.936 tonami predstavljale več kot polovico celotne evropske ekološke ribogojne proizvodnje. Sledili so lososi, teh je bilo pred dvema letoma proizvedenih 12.870 ton, postrvi (4590 ton), krap (3562 ton), ostrige (3228 ton) in evropski morski list (2750 ton).
Glavni proizvajalci ekološkega ribogojstva v EU so Irska (losos in školjke), Italija (školjke in ribe), Francija (ostrige, školjke in postrvi), Nizozemska (školjke), Španija (školjke in jesetri), Nemčija, Danska in Bolgarija (školjke).
V Sloveniji je leta 2020 ekološka ribogojna proizvodnja znašala 713 ton. Daleč največji delež je predstavljala proizvodnja školjk (623 ton), z 90 tonami so sledile ribe, je navedeno v poročilu, ki se v tem delu upira na podatke slovenskega statističnega urada.
Raziskovalci pri tem v Sloveniji opažajo bistveno povečanje ekološke ribogojne proizvodnje v zadnjih nekaj letih. Količina ekološko pridelanih školjk je bila leta 2020 desetkrat večja kot leta 2016, medtem ko je bilo rib pred letom 2020 v Sloveniji ekološko pridelanih do največ pet ton.
V zadnjih letih so raziskovalci na ravni EU zabeležili izrazito povečanje ekološke proizvodnje školjk. Zaznali so tudi povečanje ekološke proizvodnje ostrig ter zmanjšanje ali stagnacijo proizvodnje večine vrst rib. Padec so tako izpostavili pri ekološki proizvodnji lososa in krapa, proizvodnja postrvi je ostala stabilna, medtem ko je se je ekološka proizvodnja morskega lista nekoliko okrepila.
Raziskovalci pri EUMOFA kot možni razlog za te trende vidijo v različnih metodah pridelave školjk in rib, pri čemer se pridelovalci slednjih soočajo z večjim številom tehničnih in regulativnih omejitev. Prav tako je povpraševanje po ekoloških ribah omejeno.
