Jutri bo na Hrvaškem poleg drugih ukrepov za blažitev rasti cen energentov začel veljati tudi ukrep znižanja davka na dodano vrednost (DDV) za nekatera živila in izdelke.
Ukrep ne more zagotovo preprečiti rasti cen hrane, bi jo pa moral ublažiti, je v sredo za hrvaško televizijo RTL dejal hrvaški finančni minister Zdravko Marić. Protiinflacijski ukrep znižanja DDV na energente in hrano je hrvaška vlada sprejela že pred začetkom ruske invazije na Ukrajino.
DDV na sveže meso, ribe, jajca, sadje, zelenjavo, jedilna olja in mast, otroško hrano ter gnojila in pesticide se bo v petek znižal s 13 na pet odstotkov, DDV na maslo in margarino pa s 25 na pet odstotkov.
S 25 na 13 odstotkov se bo znižal tudi DDV na higienske vložke, tampone in podobne izdelke, s 25 na pet odstotkov pa DDV na vstopnice za koncerte ter športne in kulturne prireditve.
"Glede na to, kar se je zgodilo le v zadnjih dveh letih, me je strah že samo pomisliti na to, kaj se morda še lahko pričakuje," je Marić komentiral krize, ki so se zgodile v zadnjih dveh letih. Dodal je, da nižji DDV še ni zagotovilo za nižje cene hrane. "To nikoli ni zagotovilo. Okoliščine so takšne, da ustvarjajo pozitivno klimo in konkurenco na trgu, ki bi morala povzročiti, da bi se DDV poznal v blažitvi rasti in znižanju cen," je dejal Marić.
"Če ne bi prišlo do inflacije, vojne, bi bil ukrep zniževanja DDV namenjen uvedbi evra," je povedal in izrazil upanje, da bodo trgovci znižali cene.
Ob tem se je dotaknil tudi kopičenja zalog hrane med Hrvati. "Ni potrebe po paničnih reakcijah. Distribucijske verige in vse, kar je povezano z njimi, so v dobrem stanju," je dejal.
Marič je med gostovanjem na televiziji RTL govoril tudi o rasti cen pogonskih goriv. "Nikomur ni pri srcu dvigovanje cen, a moramo zagotoviti oskrbo. Mislim, da smo v tem trenutku lahko mirni, kako se bodo razvijale stvari, pa bomo videli. Z dizlom je posebna situacija. Ne morem si razložiti, zakaj so cene dizla višje od cen bencina," je rekel in dodal, da upa, da ne bo prišlo do t. i. par-nepar vožnje.
Ta ukrep so državljani Jugoslavije prvič izkusili 3. maja leta 1979, ko na trgu ni bilo dovolj nafte. Po tistem zakonu so ob določenih dnevih lahko vozili samo lastniki avtomobilov z neparno registrsko številko, ob drugih dnevih pa lastniki avtomobilov s parno registrsko številko.
