Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj je v javno razpravo poslalo predlog sprememb Zakona o trgovini, da ne bi bile odprte ob nedeljah, a trgovci bi lahko izbrali 16 nedelj, ko lahko delajo. 
Na Hrvaškem je stekla javna razprava o novem predlogu sprememb zakona o trgovini, s katerimi želi hrvaška vlada omejiti obratovanje trgovin ob nedeljah. Predlagajo, da bi lahko bila vsaka trgovina odprta največ 16 nedelj letno. Hrvaško ustavno sodišče je že dvakrat ustavilo poskuse omejitve dela trgovcev ob nedeljah.
Hrvaška vlada predlaga, da bi bili nedelje in prazniki za trgovce dela prosti dnevi. Trgovine bi praviloma lahko obratovale od ponedeljka do sobote med 6. in 21. uro.
Upoštevali so potrebe posameznih turističnih regij ter željo trgovcev po drugačnem urejanju delovnega časa v določenih delih leta, zato so predvideli določene izjeme.
Izjeme od splošnega pravila prepovedi obratovanja ob nedeljah in praznikih bi bile trgovine na avtobusnih in železniških postajah, letališčih, v pristaniščih, na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, kulturnih in verskih ustanovah, naravnih parkih, na tržnicah, sejmih in ob javnih manifestacijah, so dodali. Menijo, da bi sprememba zakonodaje uravnovesila zasebni in delovni čas zaposlenih v trgovini, ki pogosto niso deležni ustreznega tedenskega počitka.
Hrvaško ustavno sodišče je sicer že dvakrat, v letih 2004 in 2009, razveljavilo zakona, s katerima so nameravali v državi zapreti trgovine ob nedeljah. Pojasnili so, da sta zakona kršila pravice trgovcev o enakopravnosti na trgu.
V javnomnenjski raziskavi je leta 2019 80 odstotkov anketiranih zaposlenih v trgovinah podprlo prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah, je spomnila vlada. Več kot 40 odstotkov od 1000 vprašanih delavcev v trgovini je dejalo, da za svoje nedeljsko delo niso bili ustrezno plačani. Menili so, da bi morali za delo ob nedeljah prejeti najmanj 100 odstotkov večje plačilo.
Raziskava iz decembra lani pa je pokazala, da tretjina od 1000 vprašanih državljanov, starejših od 16 let, hodi v službo ob nedeljah. Prav tako je 43 odstotkov vprašanih potrdilo, da ob nedeljah obiskuje nakupovalna središča.
"Na splošno povedano delo ob nedeljah, tudi če bi bilo ustrezno plačano in bi pomenilo pravico do prostega delovnika, ni sprejemljivo za večino hrvaških državljanov," izpostavlja vlada. 72 odstotkov vprašanih je tako podprlo predlog ureditve obratovanja trgovin na način, da bi nedeljo določili za dela prost dan.
| Velika nakupovalna središča grozijo z odpuščanjem delavcev Izpostavili so tudi podatke o prometu v trgovinah med letoma 2017 in 2020. Promet ob nedeljah predstavlja med 8 in 9,5 odstotka tedenskega prometa vseh trgovin, medtem ko je ob sobotah delež večji kot 17 odstotkov, ob petkih pa doseže skoraj 20 odstotkov. Izjeme so velika nakupovalna središča, ki več kot 22 odstotkov prometa ustvarijo ob sobotah, sledi pa nedelja s skoraj 18 odstotki. Največji nasprotniki omejevanja obratovanja trgovin so ravno velika nakupovalna središča, ki opozarjajo, da bodo morali odpuščati na stotine delavcev, če bo novi predlog zaživel. S predlogom omejitev obratovanja do 21. ure niso zadovoljni niti mali trgovci v turističnih krajih v času turistične sezone, saj po obstoječem zakonu lahko prodajajo blago do 23. ure. V hrvaškem združenju delodajalcev (Hup) menijo, da je delo ob nedeljah potrebno dodatno urediti v krovnem zakonu o delu, ker ob nedeljah delajo tudi mnogi drugi na Hrvaškem. Javna razprava je odprta do 1. avgusta. Če bodo spremembe zakona o trgovini jeseni sprejeli v parlamentu, vlada pričakuje, da bodo omejitev obratovanja uveljavili z januarjem 2022. Omejevanje obratovanja trgovin ob nedeljah je bila tudi ena izmed predvolilnih obljub vladajoče hrvaške politične stranke HDZ. |
