Velika svetovna podjetja se stalno trudijo, da najdejo kako rešitev ali izum, da bi zaščitili sadje in zelenjavo pred hitrim propadanjem in da bi ostalo čim dlje sveže. Še nihče pa se ni domislil tega kar je (mogoče) uspelo srbskim raziskovalcem beograjskega Inštituta za interdisciplinarna razskovanja, ki so izumili pršilo iz snovi na osnovi biopolimerov iz narave, ki so netoksični in popolnoma varni za ljudi in življenjski okoliš. S tem pršilom se preprečuje razvoj bakterij, gljivic plesni itd. kot glavnih povzročiteljev kvarjenja hrane.
Ekipa Inštituta za interdisciplinarna raziskovanja Univerze v Beogradu trdi, da se svežina sadja in zelenjave podaljša do 10 dni. Originalnost rešitve je v tem, ker se s pršilom ne gre neposredno na proizvode ampak na pakiranje.
To je lahko karton, papir, plastika, les itd.
"Ko se vsebina nanese na material za pakiranje nastane tanek, transparenten sloj katerega funkcija je, da zaščiti živila, ki jih pakiramo,” je dejala Zorica Branković z Inštituta za interdisciplinarna raziskovanja.
Glede na to, da so finančne izgube zaradi propadanja sadja in zelenjave, ki hitro izgublja svežino bodisi na poti od proizvajalca do distributivnih verig oz. v skladiščih in na policah velike, je jasno da gre za revolucionaren izum. Če se obnese bo zelo prav prišel tudi takrat, ko tovornjaki s tem blagom ostajajo na poti in mejah dlje zaradi različnih vzrokov.
"Ko skladiščijo tovrstno blago obstajajo posebni sistemi hrambe oz. komore, ki imajo mikroklimatske pogoje itd. Take pogoje je kasneje v verigi oskrbe težko zagotoviti in ta nov proizvod predstavlja novo perspektivo, " je dejal Aleksandar Bogunović, sekretar Združenja za prehrambeno industrijo PKS (Gospodarske zbornice Srbije).
Zanimivo je, da nameravajo s proizvodnjo začeti na Kitajskem, ker se je po besedah Brankovićeve izkazalo, da je za to pršilo več zanimanja na tujem kot doma. " Vseeno bomo poskušali s proizvodnjo tudi v Srbiji”, dodaja.
Na svetu kar tretjina hrane konča predčasno na odpadu, kar predstavlja na letni ravni izgubo v višini 1.200 milijard dolarjev. Poleg tega ta prehrambeni odpad proizvede letno osem odstotkov emisij ogljikovega-dioksida.
