Na Hrvaškem posamezen prebivalec povprečno vrže stran 75 kilogramov hrane na leto, so včeraj med razpravo glede zakona o kmetijstvu navedli predstavniki vlade. Nov zakon bo med drugim skušal tako visoko količino namreč odpraviti.
"Izguba hrane in odpadki so dosegli vrednost petine skupno proizvedene evropske hrane, na globalni ravni pa izgube dosegajo tretjino skupno proizvedenih živil, medtem ko na Hrvaškem v smeti roma 75 kg na posameznega prebivalca," je povedala članica HDZ, Marijana Petir. Dodala je, da bo zakon osnova za dokumente, ki bodo jasneje določili aktivnosti, povezane z donacijami hrane, ki je blizu pretečenega roka.
Evropska skupnost namerava do leta 2030 prepoloviti izgube oziroma odpadke hrane, Petirjeva pa je poudarila, da je to cilj tudi na Hrvaškem. "Vsako tako zmanjšanje pomeni manjši pritisk na kmetijska zemljišča, zmanjša strošek vode, gnojil, škropiv," je še povedala predstavnica vlade. Marija Selak Raspudić iz stranke Most je dejala, da je nujna ustanovitev t.i. banke hrane, da bi presežke hrane porazdelili na državni ravni.
Drćavni tajnik pri minsitrstvu za kmetijstvo in okolje Hrvaške, Tugomir Majdak, je ob razpravi poudaril, da od leta 2016 doniranje hrane narašča in da je bilo leta 2019 recimo za tretjino več podarjene hrane (1,5 milijona ton), kot leto pred tem.
