Hrvaška vlada je v javno razpravo poslala predlog nove delovne zakonodaje, ki med drugim predvideva zmanjšanje obsega prekarnega dela, regulacijo statusa delavcev na spletnih platformah in dela od doma ter ukinitev obvezne upokojitve v 65. letu starosti. 
Sindikati in delodajalci nekaterim predlogom že nasprotujejo.
Hrvaški minister za delo, pokojninski sistem, družino in socialne politike Josip Aladrović je poudaril, da je eden temeljnih ciljev novega zakona o delu zmanjšanje prekarnega dela. Spomnil je, da je na Hrvaškem približno četrtina vseh delovnih pogodb sklenjena za določen čas, kar je največ v EU.
"Hrvaška vlada želi zmanjšati število delovnih pogodb za določen čas ter omejiti največje možno število zaporednih pogodb za določen čas kot tudi omejiti čas izvajanje takšnih pogodb," je Aladrović v torek povedal za hrvaško komercialno televizijo Nova TV. Povedal je, da bodo delodajalci morali pojasniti, zakaj so delavcem ponudili pogodbo za določen čas, ter da bodo pogodbe za nedoločen čas postale bolj izjema.
Pri pogodbah za nedoločen čas pa vlada predvideva skrajšanje odpovednega roka na sedem dni v primeru, ko delavec dobi odpoved zaradi nemarnega obnašanja. V primeru izredne odpovedi zaradi težke kršitve delovnih obveznosti pa bi imel delodajalec možnost začasne odstranitve delavca.
Minister je dejal, da nameravajo z novim zakonom urediti tudi položaj delavcev na spletnih platformah, prav tako v okviru boja proti prekarnosti, a tudi zato, da bi s pogodbami za nedoločen čas zmanjšali nelojalno konkurenco.
Epidemija covida-19 je na velika vrata odprla možnost za delo na domu, ki ga želi hrvaška vlada prav tako urediti z novim zakonom. Pred epidemijo je v državi svoje naloge iz delovnega razmerja opravljalo na domu le kakšnih tri odstotke vseh zaposlenih, med njo pa se je ta delež občutno zvišal. Hrvaška vlada zdaj namerava okrepiti zaščito delojemalcev v primeru dela na domu, med drugim naj bi jim delodajalci plačali del režijskih stroškov.
Aladrović je tudi napovedal, da upokojitev za delavce ob dopolnjenem 65. letu starosti ne bo več obvezna. "Obstajajo dejavnosti, v katerih je možno delati tudi dlje časa, in to bomo spodbujali. Pomembno je, da gre za izbiro," je dejal.
Predlog novega zakona predvideva tudi pravico delavca, da je nedosegljiv za nadrejene izven delovnega časa, kar pomeni, da mu ne bi bilo treba odgovoriti na klice ali elektronsko pošto delodajalca. Načrtujejo tudi bolj jasno zaščito zaposlenih pred mobbingom in drugimi nesprejemljivimi obnašanji.
Hrvaški sindikati in združenje delodajalcev napovedujejo, da bodo v pogajanjih z vlado poskusili spremeniti nekatere zakonske predloge. Za sindikate je nesprejemljiva možnost odpoved za delavca v sedmih dneh zaradi nemarnega obnašanja, želijo si tudi bolj strogih pogojev za delovne pogodbe za določen čas. Niso zadovoljni niti z možnostjo, da bi delavci lahko imeli 200 ali celo več nadur mesečno.
Delodajalci so pričakovali, da bo novi zakon dodatno olajšal odpuščanja delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas. Nezadovoljni so tudi zaradi posameznih administrativnih določil pri omogočanju dela na domu, kot tudi z določili o vodenju evidence delovnega časa.
Delovna skupina za spremembo delovne zakonodaje naj bi v torek imela novo sejo, na kateri se bodo socialni partnerji pogovarjali o predlogu novega zakona, vključno z zahtevami sindikatov, da bi pravice iz kolektivnih pogodb lahko uresničevali zgolj njihovi člani.
