Ministrstvo za kmetijstvo republike Hrvaške je julija lani Baranjskemu kulenu podelilo posebno priznanje geografskega porekla, v septembru letos pa si je označbo porekla nadela še Neretvanska mandarina.
Prejeti oznaki za zaščiteno poreklo ter podpora FAO bosta za nadaljnje poslovanje obeh produktov gotovo pozitivna novica, saj bosta omenjena hrvaška proizvoda gotovo imela večje možnosti za prodor na evropski trg.Projekt zaščite hrvaških avtohtonih izdelkov, Baranjskega kulena in Neretvanske mandarine je pred tremi leti zagnala svetovna organizacija za prehrano FAO v sodelovanju z EBRD-jem ter seveda podporo Ministrstva za kmetijstvo in podjetja Agrokor.
Baranjski kulen in Neretvanska mandarina se s svojo kakovostjo, dolgo tradicijo in ugledom na trgu lahko postavita ob bok proizvajalcem kot na primer Parmigiana Reggiana, Champagne in Florida pomaranče, ki uživajo svetovni ugled. Na svetu danes obstaja veliko število registriranih zaščitenih izdelkov, ki posedujejo oznako zemljepisnega porekla, letno pa pridelajo okoli 50 milijonov dolarjev prometa.
Baranjski kulen in Neretvanska mandarina se s svojo kakovostjo, dolgo tradicijo in ugledom na trgu lahko postavita ob bok proizvajalcem kot na primer Parmigiana Reggiana, Champagne in Florida pomaranče, ki uživajo svetovni ugled. Na svetu danes obstaja veliko število registriranih zaščitenih izdelkov, ki posedujejo oznako zemljepisnega porekla, letno pa pridelajo okoli 50 milijonov dolarjev prometa.
Z rastjo povpraševanja po avtohtonih zaščitenih izdelkih raste tudi njihova konkurenčnost ter cenovni položaj na trgu, tako da omenjena pridobitev Baranjskega kulena in Neretvanskih mandarin odpira nove možnosti za kakovostnejšo predstavitev na mednarodnih trgih. Zaščita avtovtonih izdelkov je na eni strani zelo pomembna za same proizvajalce, ki se jim zaradi omenjenih označb odpira pot do enostavnejše predstavitve na konkurenčnem evropskem trgu. Z druge strani je zemljepisna označba izvora tudi zelo pomembna za celotno državo regije, saj državno gastronomijo ter posledično gospodarstvo pozicionira eno raven višje.
Kot smo že zgoraj omenili, je projekt FAO-ja podprl tudi Agrokor, ki je z izkušnjami ter znanjem strokovnjakov iz podjetij Belje d.d. in Agrofructus d.o.o. tako zaščitil omenjena hrvaška izdelka, pomagal pa je seveda tudi s finančnimi sredstvi..
