Naši južni sosedi bodo v Evropsko skupnost očitno vstopili, brez da bi zaščitili enega izmed svojih najbolj znanih avtohtonih izdelkov - slavonski kulen. Do zapletov je prišlo, ker se hrvaški proizvajalci te mesne specialitete ne morejo dogovoriti, ali bi zaščitili zemljepisno poreklo ali izvirnost izdelka.
Kot poudarjajo v društvu malih proizvajalcev Slavonski kulen, se zavzemajo za zaščito izvirnosti, ker se ne strinjajo s tem, da bi slavonski izdelek pripravljali iz uvoženega mesa. Pojasnjujejo, da pri zaščiti izvirnosti celotna proizvodnja izdelka poteka na točno določenem zemljepisnem območju, medtem ko zaščita zemljepisnega porekla dovoljuje, da je zgolj ena faza izdelave povezana z zemljepisnim območjem. Trdijo, da je kulen, narejen iz svinjskega mesa, ki je bilo vzrejeno v Slavoniji, bolj kakovosten kot tisti, za katerega uporabljajo meso z drugih območij. Navajajo primer dalmatinskega pršuta, ki ga proizvajajo iz uvoženega mesa, kar se odraža na kakovosti in ceni izdelka.Zavračajo pripombe, da bi z vztrajanjem pri domačem mesu vplivali na konkurenco na trgu, ker ima kulen zanemarljiv delež na evropskem trgu suhega mesa. Iz hrvaškega kmetijskega ministrstva so sporočili, da je do zapleta prišlo, ker proizvajalci, ki zahtevajo zaščito izvirnosti kulena, niso mogli zagotoviti natančno določene količine in kakovosti surovega mesa, ki ga potrebujejo za izvirni izdelek glede na smernice EU. Omenjajo, da so več let financirali prizadevanja društva proizvajalcev kulena, ki so se medtem sprli zaradi različnih osebnih interesov. Podobno stanje je tudi z znamenitim paškim sirom, ki tudi ni zaščiten in ga vse pogosteje izdelujejo tudi iz mleka iz drugih delov Hrvaške, tudi iz Slavonije.
Slavonski kulen sicer izdelujejo tudi v v Sloveniji, nekateri slavonski proizvajalci pa so že zahtevali prepoved, češ da Slovenija krši mednarodne predpise o zemljepisno zaščitenih izdelkih. Ob tem se sklicujejo tudi na zahteve Slovenije, da bi na Hrvaškem prepovedali izdelavo kranjske klobase, čeprav je po njihovih trditvah ta slovenski izdelek zaščiten zgolj v Sloveniji. Sicer pa imata Hrvaška in Slovenija čas še do sredine februarja, da bi rešili spor glede slovenske zahteve za registracijo kranjske klobase, s katero bo potem prepovedana uporaba imena izdelka na Hrvaškem. Zagreb se je lani pritožil na slovensko zahtevo z obrazložitvijo, da želijo zaščititi svoje proizvajalce in izvoznike, ki letno s proizvodnjo kranjskih klobas zaslužijo več kot 80 milijonov kun (več kot 10 milijonov evrov).
Če državi ne bosta dosegli dogovora o kranjski klobasi do sredine prihodnjega meseca, bo spor primorana rešiti Evropska komisija.
