Vlada RS je decembra 2023 sprejela sklep o razglasitvi tedna slovenske hrane, ki se vsako leto odvija v tretjem tednu novembra. Z njim želimo spodbuditi k odkrivanju bogate tradicije slovenskih domačih jedi in koristi, ki jih prinaša. Hkrati spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbujati zdrav način prehranjevanja. Teden slovenske hrane ponuja priložnost, da trgovci izpostavijo lokalno pridelana živila v svojih prodajalnah. Javni zavodi in gostinci lahko v tem tednu obogatijo svoje jedilnike s tradicionalnimi slovenskimi jedmi iz lokalno pridelanih sestavin.
»Teden slovenske hrane prispeva tudi k dobremu sodelovanju vseh, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano ter k večjemu spoštovanju proizvajalcev hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo. Letos poudarjamo pomen izobraževanja o hrani in njenega zmernega uživanja. Osrednji del zavedanja o pomenu hrane predstavlja prehranska pismenost – niz znanj, veščin in vrednot, ki posamezniku omogočajo načrtovanje, pripravo in uživanje hrane ter sprejemanje bolj zdravih in trajnostnih odločitev. Z našim delom spodbujamo prehransko pismenost v slovenskih šolah, kjer smo z izobraževanji dosegli več kot 400 izobraževalcev in več kot 10.000 učencev in dijakov po vsej Sloveniji. V programu je sodelovalo več kot 100 šol. Pomembno je združevanje talentov, inovacij in priložnosti za razvoj agroživilskega sektorja. S tem ustvarjamo agroživilstvo prihodnosti, ki temelji na trajnosti, odličnosti in sodelovanju, kjer nas povezuje skupni slogan Moja izbira je slovenska hrana«, je v uvodu poudarila gostiteljica dogodka dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
S tem želimo spomniti, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Vse skupaj se je začelo leta 2007 z medenim zajtrkom, ki se je leta 2011 prelil v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, povezal številne ustanove ter bil podprt s strani države in se od leta 2024 nadaljuje s Tednom slovenske hrane, kjer osrednji dogodek ostaja Tradicionalni slovenski zajtrk.
Dogodka se je udeležila Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v svojem nagovoru izpostavila: »Teden slovenske hrane vabi k razmisleku, od kod prihaja hrana, ki jo uživamo, in kako z njo ravnamo. Vrhunec tedna bo Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo obeležili prihodnji petek. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je krepitev in delovanje verige preskrbe s hrano, s poudarkom na pomenu sodelovanja in povezovanja vseh členov verige, ki nam zagotavljajo prehransko varnost. Veliko pozornost moramo nameniti organiziranosti verig preskrbe s hrano, da bo veriga od kmetovalca prek živilske industrije do potrošnika bolj sklenjena. Naša naloga pa je tudi osveščanje potrošnika o pomenu slovenske hrane, da se bo odločal na podlagi pravilnih informacij in posegal po kakovostni, lokalno pridelani hrani. Uživanje lokalne hrane je več kot le izbira – je naložba v razvoj in ohranjanje slovenskega kmetijstva ter živilske industrije. Ne smemo pozabiti niti na zmanjšanje odpadne hrane. Na ministrstvu spodbujamo šole, vrtce, javne kuhinje in širšo javnost k boljšemu načrtovanju obrokov, uporabi ostankov ter deljenju presežkov hrane. To poudarja tudi novi Zakon o hrani, ki uvaja certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane.«
Teden slovenske hrane spodbuja tudi k bolj trajnostnim in zdravim prehranjevalnim navadam. Slovenija se po kakovosti hrane uvršča v sam vrh, predvsem zaradi naravnih danosti, tradicionalnih postopkov pridelave, strogih predpisov in visokih pričakovanj potrošnikov. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje je v nagovoru izpostavila: »Danes, ob praznovanju Tradicionalnega slovenskega zajtrka, se partnerji projekta srečujemo, da bi vsak posebej, pa vendar enoglasno poudarili pomen Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Zakaj zajtrk? Je prvi obrok dneva in ključen za energijo, koncentracijo, boljše razpoloženje ter telesno vzdržljivost. Zajtrk je temelj zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika. Redno zajtrkovanje je povezano z manjšim tveganjem za debelost in kronične bolezni, kar potrjujejo številne raziskave. Kljub temu mnogi zajtrk še vedno izpuščajo, zlasti mladostniki, pri katerih opažamo zaskrbljujoč trend upadanja rednega zajtrkovanja. Prav zato je tradicionalni slovenski zajtrk dragocena je vsakoletna priložnost, da otroke, mladostnike in odrasle vsako leto znova spomnimo na pomen rednega in zdravega prehranjevanja, ki pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja.«
Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je poudaril pomen lokalne hrane za otroke v vrtcih in osnovni šoli. »Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje projekt Tradicionalni slovenski zajtrk podpiramo že od samega začetka, torej od leta 2011. Veseli nas, da je v projekt aktivno vključena večina vrtcev in šol. Prehrana otrok v vzgojno-izobraževalnih zavodih je načrtovana skrbno in strokovno. Na ministrstvu se zavzemamo, da je šolska prehrana v skladu s Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so jih pripravili na NIJZ-ju, in ki spodbujajo zdravju ter okolju prijazno prehranjevanje, s poudarkom na lokalnih, sezonskih, čim manj predelanih in naravno pridelanih živilih. Ozaveščanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih se začne že s pogovori v vrtcih, nadaljuje pa v osnovnih šolah v okviru obveznih in tudi izbirnih predmetov, kot so: čebelarstvo, kmetijska dela, kmetijsko gospodarstvo, način prehranjevanja in sodobna priprava prehrane. Slednjo v letošnjem šolskem letu izvaja več kot 300 šol, sodeluje pa skoraj 7000 učencev, kar je vzpodbuden podatek«, je poudaril Sandi Vrabec in dodal: »Eden ključnih projektov ozaveščanja pa je vsekakor Tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnji slogan »Moja izbira je slovenska hrana«, spodbuja k razmišljanju in zavedanju o pomenu lokalne hrane in trajnostnega prehranjevanja kot odgovorni izbiri za prihodnost. Projekt pomembno vzgaja in izobražuje mlade generacije, pa tudi starše, ki lahko k promociji zdravega prehranjevanja pomembno vplivamo prav s svojim zgledom.«
Na dogodku so svoja razmišljanja zakaj je njihova izbira slovenska hrana predstavili še partnerji projekta Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, mag. Miran Mihelič, direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Irena Simčič, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Izjave partnerjev projekta:
Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je poudaril: «S pripadnostjo lokalni hrani krepimo domačo pridelavo in prehransko varnost državljanov Slovenije. Ob tem bi v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije rad spomnil na pomembno vlogo naših kmetijskih strokovnjakov in članov kmečkih družin v verigi preskrbe s hrano. Ti ne zagotavljajo le kakovostnih domačih živil, temveč soustvarjajo značilno podobo slovenske krajine. Krajina z urejenimi pašniki, travniki, njivami, sadovnjaki, vinogradi in gozdovi ni le vir hrane, je neprecenljiv del naše kulturne dediščine. V sklopu letošnjega Tedna slovenske hrane tako zbornica sodeluje v akciji »Lokalna hrana na vlaku«. Jabolka in med bodo potnikom na vlakih širom Slovenije delili čebelarji, kmetje, kmetijski svetovalci in mladi s podeželja ter jutranjo vožnjo z vlakom izkoristili za kramljanje na temo »Kaj pa ti ješ?«. Vesel sem sodelovanja pri skupnih aktivnostih za večjo razumevanje pomena pridelave in nakupa slovenske hrane, kmetijstva ter podobe krajine, ki jo lahko opazujemo tudi skozi okna vlakov. Moja izbira je slovenska hrana.«
»Slovenska hrana je veliko več kot le hrana. Predstavlja zgodbo o ljudeh, tradiciji, znanju in povezanosti z našim okoljem. Z izbiro slovenske hrane ne podpiramo le kakovosti in svežine, ampak tudi slovenskega kmeta, mlade pridelovalce in življenje na podeželju,« je povedala Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. »Z nakupom lokalno pridelane hrane prispevamo k razvoju slovenskega podeželja, ohranjamo delovna mesta in kulturno krajino ter spodbujamo odgovorno potrošnjo med mladimi. Slovenska hrana je izraz spoštovanja do narave, skupnosti in dela naših ljudi, do naše zemlje, tradicije in naravnih danosti, ki oblikujejo identiteto slovenskega podeželja. Naša izbira je jasna, izbiramo slovensko, ker verjamemo v domače, trajnostno in odgovorno prihodnost. Slovenska hrana je rezultat dela pridnih rok naših kmetov, predanosti družinskih kmetij ter znanja, ki se prenaša iz generacije v generacijo. S tem, ko izberemo slovensko, izberemo kakovost, sledljivost in zaupanje.« Eva Golob je poudarila še: «Naša izbira je slovenska hrana, ker želimo podpirati domače pridelovalce, ohranjati delovna mesta na podeželju in spodbujati lokalno samooskrbo. Verjamemo, da je prav vsak obrok priložnost, da se odločimo odgovorno – za okolje, za trajnost, za krajše transportne poti in za manj ogljičnega odtisa. Slovenska hrana pomeni tudi večjo prehransko varnost, saj krepi odpornost lokalnih skupnosti in zmanjšuje odvisnost od globalnih trgov. Zagovarjamo prepričanje, da se razvoj slovenskega podeželja začne z razumevanjem vrednosti domače pridelave. Ko izberemo slovensko hrano, vlagamo v prihodnost slovenskega kmetijstva, v mlade prevzemnike, v ohranjanje kmetijske krajine in kulturne.«
»Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja letos že petnajstič sodeluje pri projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je iz pobude čebelarjev prerasel v vseslovenski praznik hrane, kmetijstva in zdravih prehranskih navad. Letošnji slogan »Moja izbira je slovenska hrana« poudarja pomen podpore domačim pridelovalcem in izbire kakovostne slovenske hrane,« je v svojem nagovoru poudaril direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.mag. Miran Mihelič:»Projekt vsako leto združuje več kot 70 % vzgojno-izobraževalnih zavodov, v letu 2024 pa je bilo razdeljenih več deset ton slovenskih živil. Agencija projekt podpira tudi finančno – v zadnjem desetletju je za izvajalce namenila več kot 1,4 milijona evrov pomoči. Tradicionalni slovenski zajtrk je postal primer dobre prakse povezovanja prehranske politike, izobraževanja in trajnostnega razvoja ter dokaz, da lahko s sodelovanjem ustvarjamo zdravo, odgovorno in domačo prihodnost.«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje podpiramo izbiro slovenske hrane, saj ta pomeni vlaganje v zdravje otrok, trajnostni razvoj in prehransko varnost naše skupnosti. Lokalno pridelana in minimalno predelana živila prispevajo k bolj zdravi prehrani v šolah in vrtcih ter hkrati krepijo domače kmetijstvo, kratke oskrbne verige in spoštovanje do hrane. Zdaj že pozabljena pandemija covida-19 nas je jasno opomnila, da je dostopnost in zanesljivost oskrbe s hrano strateškega pomena, zato je nujno sistemske rešitve na področju lokalne preskrbe in javnih naročil razvijati naprej«, je poudaril dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V nadaljevanju je izpostavil, da v Sloveniji šolska prehrana predstavlja ključen steber javnega zdravja ter daje pomembno priložnost za krepitev izbire slovenske hrane, ki pa se hkrati sooča z izzivi usklajevanja prehranskih, ekonomskih in okoljskih ciljev. »Tradicionalni slovenski zajtrk se je izkazal kot izjemen povezovalni mehanizem številnih resorjev, institucij in lokalnih skupnosti, ki si skupaj prizadevajo za več lokalne hrane v vrtcih in šolah. Kljub temu pa ostajajo izzivi – od izzivov javnega naročanja in omejenega vključevanja lokalnih in ekoloških pridelkov do težje sprejemljivosti teh bolj zdravih izbir pri otrocih. To bo v prihodnje zahtevalo sistemske spremembe ter še več sistematičnega dela z otroki ter več inovativnosti in vztrajnosti pri uvajanju sprememb. Nove zavezujoče smernice za prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki prvič celovito vključujejo zavezanost trajnostnim ciljem, že predstavljajo pomemben korak k uresničevanju teh prizadevanj,« je zaključil.
»Slovenija je med vodilnimi državami z organiziranim sistemom prehrane otrok in mladostnikov,« je v uvodu poudarila predstavnica Zavoda RS za šolstvo, Irena Simčič in nadaljevala:»Dnevno se v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih pripravi več kot 700.000 prehranskih obrokov, kar sistem šolske prehrane uvršča med največje organizirane prehranske sisteme v državi. Vse to zahteva visoko stopnjo organizacije, strokovno usposobljen kader in ustrezne prostorske ter tehnične pogoje, ki so večinoma ustrezno zagotovljeni, kar pa ne pomeni, da jih ni potrebno še izboljševati. Sistem šolske prehrane ima pomembno vlogo tudi z ekonomskega vidika, saj ustvarja številna delovna mesta in spodbuja sodelovanje z lokalnimi pridelovalci hrane. Po zadnjih podatkih stroški nabave živil in hrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih presegajo 150 milijonov evrov na letnem nivoju. Prehranski obrati vzgojno-izobraževalnih zavodov tako niso le središče zdravega prehranjevanja, oblikovanja ustreznih prehranskih navad, temveč so tudi pomemben del slovenske prehranske verige. Kljub temu da so šolski obroki strokovno načrtovani in prehransko uravnoteženi, jih nekateri otroci in mladostniki še vedno odklanjajo,« je izpostavila in nadaljevala:« Zato ima prehranska vzgoja v šolah ključno vlogo – pri pouku, didaktičnih dejavnostih, praktičnih delavnicah in pogovorih o prehrani otroci in mladostniki spoznavajo pomen raznolikosti hrane, razvijajo pozitiven odnos do zdravih prehranskih izbir in oblikujejo navade, ki jih bodo spremljale tudi v odraslosti. Organizirana šolska prehrana tako ostaja eden najpomembnejših delov socialne varnosti otrok in mladostnikov ter hkrati močan člen v verigi trajnostne, lokalno pridelane in odgovorne prehrane v Sloveniji, zato naj bo naša naloga obstoječi sistem šolske prehrane še izboljševati.«
Boštjan Noč, predsednik ČZS, ki se ni mogel osebno udeležiti današnje predstavitve na GZS, je v imenu Evropske čebelarske zveze posredoval pisno sporočilo, ki ga povzemamo. »Veseli me, da je iz dneva v dan čedalje več zavedanja o pomenu zajtrkovanja in uživanja slovenske hrane. Čebelarji smo skoraj 20 let nazaj kot prvi upali reči na glas:» Uživajmo med slovenskih čebelarjev, kupimo med pri lokalnem čebelarju ali v trgovinah s poreklom Slovenija.« Veseli smo, da je medeni zajtrk zrastel v Tradicionalni slovenski zajtrk in ta v Teden slovenske hrane. Ne pozabimo, vse na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki si še naprej prizadeva, da država sprejme našo pobudo in v osnovne šole uvede obvezen naravoslovni dan na temo pridelave hrane. Ne smemo se ustaviti, lokalno hrano je treba imeti na mizah vsak dan. Država naj bo pri oblikovanju zakonodaje drznejša in naj poskrbi da bo lokalna hrana na voljo v vseh javnih ustanovah, od vrtcev, šol, univerz pa do domov za starejše občane in bolnišnic. Ostali državljani pa poskrbimo, da imamo lokalno hrano na svojih domačih mizah. Najboljša subvencija in podpora države kmetom in čebelarjem bo, da država zagotovi slovensko hrano ter med slovenskih čebelarjev v javnih zavodih po pošteni tržni ceni. S tem bomo pridobili vsi, saj bodo jedli kvalitetno lokalno hrano, kmetje in čebelarji pa bomo še naprej skrbeli za pridelavo le te in skrbeli za urejeno ter cvetočo krajino. Slovenski čebelarji smo ponosni na svoje sheme kakovosti; Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med, Kraški med, Istrski med in shemo pridelave Ekološki med. Veseli me, da je v vse sheme skupaj vključenih že skoraj 1.000 čebelarjev.»
| Posebna oddaja TVS V uredništvu Otroških in mladinskih oddaj Televizije Slovenija je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano to jesen nastala prav posebna tematska oddaja Osvežilna fronta na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Premierno bo predvajana v petek, 21. novembra 2025 na Televiziji Slovenija.  |
Vir/Foto: MKGP
