SLO bocni levo
SLO bocni desno

Latvija: Med dominacijo Maxime in Rimija tudi Lidl v boju za tržni delež

EKSKLUZIVNO

Svetovne

16.09.2025

Trgovinska veriga Rimi, ki ima okoli 23-odstotni delež trga, je bila eden od glavnih sponzorjev minulega EP v košarki, kjer so lahko obiskovalci ob obisku trgovin spoznali, da so le-te odprte tudi ob nedeljah.

Evropsko prvenstvo v košarki 2025  je potekalo med 27. avgustom in 14. septembrom, države gostiteljice štirih skupin s po šestimi reprezentancami pa so bile: Ciper, Poljska, Finska in Latvija.

Na koncu so tekme najboljših na izpadanje igrali v latvijski Rigi, v dvorani Xiaomi, katere lastnik je podjetje Glesum Investments oz. milijonar Juris Savickis, v finalu pa je Nemčija premagala Turčijo medtem ko je Slovenija po izpadu s kasnejšimi prvaki osvojila 7.mesto.  

Čeprav se je zanje prvenstvo končalo nekoliko prej, kot so si domači navijači želeli, je Latvija s svojo organizacijo in predstavo pustila dober vtis. Pokazala je, da kljub majhnosti države in številu prebivalstva, ki je podoben slovenskemu (cca. 2 milijona)  premore kakovostno reprezentanco, ki lahko ob podpori navijačev premaguje tudi favorite, a proti močnejšim sosedom iz Litve so v boju na izpadanje morali priznati premoč.

Tako kot mora zaenkrat premoč Maximi na trgu maloprodaje živil v Latviji glede tržnega deleža priznavati Rimi, ki je bil eden največjih sponzorjev velikega dogodka in je v zadnjem desetletju postal ena najbolj konkurenčnih verig v regiji Baltika.

V ospredju sta sicer že dolgo časa predvsem omenjeni dve veliki trgovski verigi, Maxima in Rimi, ki sta domača last in si delita levji delež kupcev. V zadnjem času je na prizorišče stopil še nemški diskonter Lidl, ki je prinesel večjo konkurenco in je precej spremenil razmerja moči.

Maxima je še vedno največji trgovec v Latviji in pokriva široko mrežo trgovin, od manjših  trgovinic do velikih hipermarketov.

Rimi je dolgoletni konkurent Maxime in je prisoten v vseh večjih mestih ter razvija predvsem formate supermarketov in hipermarketov, na vsakem koraku pa ima tudi manjše sosedske trgovine, kjer ponuja celo napitke oz. kavomat in hitre nakupe.

Lidl je v Latvijo vstopil šele pred nekaj leti, a hitro povečuje svojo prepoznavnost s svojo znano strategijo nizkih cen.

Manjše lokalne verige kot je npr. Top! in regionalne zadruge ohranjajo prisotnost predvsem v manjših mestih in podeželju.

Po podatkih iz leta 2022 sta Maxima in Rimi skupaj obvladovala kar 47,5 % tržnega deleža po prometu. To pomeni, da je skoraj vsak drugi evro, ki ga Latvijci porabijo za živila in pijačo, pristal v eni od teh dveh verig.

Skupno pet največjih trgovcev v Latviji dosega približno 72,2 % celotnega trga, kar kaže na visoko stopnjo koncentracije.

Pred vstopom Lidla sta Rimi in Maxima skupaj obvladovala več kot 60 % trga. Zdaj nemška veriga postopno pridobiva prostor in že dosega 10–15 % tržnega deleža. Lidl je z nizkocenovno politiko, agresivnimi marketinškimi akcijami in modernimi trgovinami že spremenil dinamiko trga.

V prestolnici in okoliških četrtih se tržna koncentracija še posebej pokaže. V četrtih Grīziņkalns, Iļģuciems, Pļavnieki in Jugla imata eden izmed dveh glavnih trgovcev, Maxima ali Rimi, pogosto več kot 40 % lokalnega tržnega deleža. To pomeni, da so kupci na teh območjih močno vezani na ponudbo enega samega trgovca, kar zmanjšuje njihovo izbiro.

Latvijska agencija za konkurenco je večkrat opozorila na potrebo po večji razpršenosti, saj visoka koncentracija pomeni tudi možnost višjih cen. A hkrati ugotavljajo, da v zadnjih letih položaj izboljšuje prav prihod Lidla, ki je vnesel bolj zdravo konkurenčno okolje.

V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnje širjenje Lidla, medtem ko se bosta Maxima in Rimi trudili zadržati položaj z izboljšano ponudbo, razvojem spletne prodaje in programi zvestobe. Lokalni trgovci bodo morali poiskati nišne strategije, kot so bližina kupcem, specializirano ponudbo in več povezovanja s proizvajalci.

Trg trgovinskih verig v Latviji ostaja vsekakor zelo koncentriran, se pa konkurenca krepi, predvsem pa je glede na njihovo članstvo v EU (od leta 2024 kot Slovenija) zanimivo, da imajo odprte trgovine tudi ob nedeljah.

V Rigi smo "našli" posebno specializirano trgovino z alkoholnimi pijačami, kjer je bilo mogoče tudi ponoči kupovati alkohol ob izpolnjevanju formularja v katerem pa si lako tudi napačno napisal svoje ime oz.količino blaga (beri alkohola oz. raznolike ponudbe piva, ki je dražji za cca.40% kot podnevi), saj je nadzor tega pravila s strani prodajalcev zelo slab oz.nikakršen. Pravilo državnega zakona je sicer zelo jasno, da se v trgovinah (supermarketih, kioskih, specializiranih trgovinah z alkoholom...) alkohol lahko prodaja samo od 8 do 22.ure in da ga ponoči (22.00–8.00) v maloprodaji ni dovoljeno prodajati nikjer. Alkohol je po tej uri dostopen le v gostinskih lokalih (bari, restavracije, klubi), vendar ga tam strežejo za takojšnjo porabo, ne pa za »take away« (beri za odnesti "s seboj").

Vir/Foto: InStore