Na tem posvetu so sodelovali predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), deležniki v sistemu ravnanja z odpadki ter predstavniki gospodarstva. Deležniki so se v razpravi osredotočili predvsem na prihajajoče evropske zahteve, kjer je na prvem mestu nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), kakšne so prednosti in dosežki obstoječega sistema, podanih pa je bilo kar nekaj predlogov za njegovo nadgradnjo.
Uvodoma je Marjanca Simsič iz Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) izpostavila, da se na ravni okoljske zakonodaje Evropske unije v prihodnje obetajo številne spremembe, denimo na področju embalaže, baterij, odpadnega tekstila, vozil in drugih. TZS se zavzema za rešitve, ki bi podjetja razbremenile administrativnih bremen ter za jasne smernice ob implementaciji, kar je pomembno tudi za mikro in mala podjetja. Opozorila je, da mora nacionalna zakonodaja ostati v okviru evropskih zahtev in ne uvajati dodatnih obremenitev, ki bi škodovale delovanju notranjega trga. TZS želi z najnovejšim projektom »Ko porabim, kar nakupujem – odpadke skrbno ločujem«, pripravljenim v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, dvigniti raven ozaveščenosti o pravilnem ravnanju z odpadki – predvsem na območjih z nižjo stopnjo ločevanja.
Franc Stanonik, vodja Sektorja za domače storitve, MGTŠ je poudaril, da si na ministrstvu prizadevajo, da slovenskemu gospodarstvu, vključno s trgovinsko panogo, nova zakonodaja ne bi naložila dodatnih administrativnih in finančnih bremenitev. Opozoril je, da moramo z odpadki ravnati preudarno, a da je v zadnjih letih zakonodajnih bremen čedalje več in da morajo biti prihajajoče novosti skrbno premišljene in argumentirane, pri čemer mora biti slišan tudi glas gospodarstva.
Mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, MOPE je prisotnim na dogodku predstavila načrtovane zakonodajne novosti, ki bodo tudi skladno z evropsko zakonodajno podlago v bližnji prihodnosti vključene v slovenski pravni red, med drugim na področjih, kot so embalaža, baterije, odpadni tekstil, izrabljena vozila, s tem pa bodo v kratkem pomembno vplivale na podjetja, ki poslujejo v Sloveniji.
Srečko Bukovec se je v svoji predstavitvi posvetil izzivom implementacije EU zakonodaje ter ob tem poudaril pomen zavedanja razširjene odgovornosti proizvajalca (PRO), ki zavezancem in deležnikom prinaša številne spremembe in obveznosti.
Direktorica podjetja Interzero d.o.o., ki je bil programski partner tega dogodka, mag. Darja Figelj je v svoji predstavitvi opozorila, da je trenuten sistem upravljanja z odpadki netransparenten, med drugim ključni deležniki v sistemu niti nimajo tekočih in celovitih informacij o količini in strukturi zbranih odpadkov ter da področje potrebuje predvsem jasen nadzor in ustanovitev neodvisnega regulatorja, kar Sloveniji predpisuje tudi evropska zakonodaja. Izpostavila je pomen odločitve ustavnega sodišča za bodoči sistem upravljanja z odpadki, saj Slovenija na tem področju nujno potrebuje skladnost in primerljivost z drugimi v EU.
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije je podal pogled na upravljanje z odpadki v Sloveniji z vidika komunalnega gospodarstva. Izpostavil je, da se Slovenija uvršča v sam vrh po zbiranju in ločevanju komunalnih odpadkov, pri čemer dosegamo tudi visoke deleže recikliranja in že izpolnjujemo številne z evropsko zakonodajo določene bodoče cilje.
Stanko Tomšič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje–Krka z.o.o., je predstavil pogled trgovca na podeželju in pri tem opozoril, da male trgovce bremeni nenehno spreminjanje zakonodaje in nalaganje novih bremen, ki so neredko težko izvedljiva v praksi. Poudaril je pomen prizadevanj za zmanjšanje količin nastalih odpadkov ter dodatnega ozaveščanja o pravilnem načinu ravnanja z njimi.
Nina Begelj, vodja nakupovalnih izkušenj iz podjetja IKEA Slovenija, d.o.o. je prisotnim predstavila primere dobrih praks v njihovem podjetju. V Ikei si prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov z bolj premišljeno uporabo virov in razvojem pohištva, ki ga je mogoče enostavno razstaviti, popraviti in reciklirati. Na ta način so z razvojem praks, kot so ponudba rezervnih delov, »Kotiček enkratnih priložnosti« in »Druga priložnost« uspešno podaljšali obdobje uporabe številnih kosov pohištva.
Po opravljeni razpravi in izmenjavi strokovnih stališč in mnenj so si bili sogovorniki in udeleženci tega dogodka enotni, da je s takšnimi aktivnostmi potrebno nadaljevati tudi v prihodnje, čemur bo zbornica prisluhnila, saj bo v jesenskem sklopu izobraževanj v okviru Akademije TZS tem vsebinam še posebej namenila večjo pozornost.
Vir: TZS
Foto: Arhiv Instore
