Sektor pivovarstva je ponovno na udaru. Nova Uredba o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače prinaša 7 % zvišanje trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Tako bo za 100 l piva s 5 vol. % alkohola potrebno plačati 64,75 EUR trošarine. Največji problem pa je ta, da je že obstoječa slovenska trošarina 70 % višja od trošarine v sosednji Italiji, 140 % višja od tiste na Hrvaškem, 150 % višja kot v Avstriji in 180 % višja kot na Madžarskem. Trenutna trošarina na pivo je tudi višja kot je strošek vseh surovin za izdelavo piva. Potrošnik mora vedeti, da si država prisvoji 45 % cene piva s trgovinske police. Gre za izrazito nepošten in nesorazmeren ukrep, saj se pod pretvezo varovanja javnega zdravja dodatno obdavčuje le alkohol v pivu. S tem država diskriminatorno obravnava alkoholne pijače in sektor pivovarstva obsoja na propad.
Pivovarji vsako leto prispevajo 290 milijonov EUR v državni proračun. Od tega 91 milijonov EUR predstavljajo trošarine, 108 milijonov EUR prispevek iz naslova DDV ter 91 milijonov EUR iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov.
V Sloveniji je 94 proizvajalcev piva, ki so zavezani za plačilo trošarine. Letno proizvedejo
1,8 milijona hektolitrov piva (vključno z brezalkoholnim pivom). Pivovarstvo ima močan multiplikativni učinek na zaposlovanje v različnih panogah, saj je vsaj 8.300 zaposlenih odvisno od tega sektorja. Delež porabe piva na domačem trgu znaša 64 % v maloprodaji in 36 % v gostinstvu.
Poslovni rezultati malih pivovarjev so v zadnjih letih zelo slabi. Pivovarji si namreč po pandemiji COVID-19 še vedno niso opomogli, ko je zaprtje lokalov močno zmanjšalo prodajo piva. Tega izpada ne uspejo nadomestiti preko prodaje v trgovinah in preko spletne prodaje. Ob vsem tem pa se soočajo še z visokimi stroški surovin, energentov, embalaže, stroškov dela in storitev. Obstoj manjših pivovarn je s to zadnjo uredbo resno ogrožen, Vlada RS pa tega enostavno ne želi razumeti. Zaradi višjih trošarin številnim slovenskim pivovarnam grozi zaprtje in posledično izbris slovenske ponudbe malih pivovarjev. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je veliko njih ravno izvedlo obsežne investicije v moderno tehnološko opremo. Če bodo pivovarji prisiljeni zapirati vrata, bo to prizadelo tudi državni proračun, z nižjimi prihodki iz naslova davkov in prispevkov.
Pivovarji podpirajo poštene, učinkovite in stabilne davčne rešitve, kar pa najnovejša uredba to vsekakor ni. Vlado RS pozivajo k takojšnjemu razmisleku o sprejeti uredbi, ki ima resne in daljnosežne posledice ter spodkopava zaupanje v stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Uredba ne bo prizadela zgolj proizvajalcev, temveč celotno dobaviteljsko verigo. Posledice pa bodo posredno občutili tudi potrošniki. Višje trošarine bodo povzročile rast cen piva. S 7 % dvigom trošarine bi se ta delež povzpel na 45 % cene izdelka, medtem ko se v sosednjih državah delež dajatev giblje med 28 % in 38 %. Zaradi dviga trošarine bi se lahko cena piva dvignila za več kot 4 %, seveda če jo bodo pivovarji uspeli prenesti v strukturo cene. V nasprotnem primeru jih bo še več v rdečih številkah.
Vlada RS se naj preneha slepiti, da s trošarinami naslavljajo posredno tudi javno zdravje. Dvig trošarin je ozko usmerjen in parcialni ukrep v sicer že reguliranem sektorju pivovarstva. Predlog uredbe ne prinaša celovite rešitve za problematiko zdravja ljudi zaradi prekomernega pitja alkohola. Predvideva povišanje trošarin za pivo, pri čemer je iz regulacije izvzeto vino. Ob tem pa je potrebno dodati, da je s trošarino reguliranih približno zgolj 50 % trga potrošnje alkoholnih pijač. Ampak o tem, očitno ne razmišlja nihče.
Pivovarji zagovarjajo zmernost skozi pivo, ki ga varijo. Z izključno uporabo fermentacije bo pivo vedno pijača z razmeroma nizko stopnjo alkohola. V zadnjih desetih letih se je podvojil trg piv z nižjo stopnjo alkohola in brezalkoholnih piv, saj so pivovarji spodbudili in se odzvali na zahteve potrošnikov po širšem naboru piv za tiste, ki želijo zmanjšati uživanje alkohola.
Slovenija je pivovarska dežela. Dežela, kjer se stoletja prepletajo tradicija, znanje, inovativnost in ljubezen do varjenja piva. Pivovarska dediščina ni le zgodovina – je živa, diha z ljudmi, ustvarja delovna mesta, povezuje skupnosti in soustvarja identiteto slovenskega prostora. Danes pa je ta dediščina ogrožena. Z nepremišljenimi in enostranskimi odločitvami Vlada RS postopoma potiska pivovarstvo iz Slovenije. Kljub številnim pozivom k dialogu, sodelovanju in iskanju skupnih rešitev, je pivovarski sektor obravnavan kot postranski, kot breme – kot nebodigatreba v lastni državi.
To ni samo gospodarska zgodba. To je zgodba o izgubljenih priložnostih, o preslišanih glasovih, o zamajanem zaupanju v partnerstvo med državo in podjetji. Če bomo še naprej sprejemali odločitve brez posluha za tiste, ki ustvarjajo, bo Slovenija izgubila več kot le pivo – izgubila bo del svoje identitete. Pivovarji ne bežimo pred odgovornostjo. Želimo dialog. Želimo sodelovanje. Želimo prihodnost – doma, v Sloveniji.
Vir: Združenje slovenskih pivovarn pri
GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij
Foto: Arhiv Instore
