Hofer že 11 let sodeluje s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) in v tem času je za boljšo prihodnost čebel skupaj namenil več kot 240.000 evrov. V okviru projekta Skrbimo za medeno prihodnost ozavešča o pomenu čebel in drugih opraševalcev, saj je od njih odvisna vsaka tretja žlica hrane.
Pred svetovnim dnevom čebel, ki bo 20. maja, pri Hoferju poudarjajo, da si za ohranitev čebel prizadevajo tudi z nadzorom uporabe pesticidov pri pridelavi sadja in zelenjave svojih dobaviteljev. Ob tem so letos podprli še vseh 176 čebelarskih krožkov po Sloveniji, njihovi sodelavci so pripravili satnice za Hoferjev raziskovalni čebelnjak, ČZS pa je ob njihovi finančni podpori kupila nov spektrofotometer. S tem bo lahko pripravila smernice čebelarjem, kako izboljšati kakovost medu.
Čebele v središču Hoferjevega trajnostnega projekta
Pri diskontnem trgovcu se zavedajo, da bi brez čebel in drugih opraševalcev trgovske police samevale. Zato so jih že leta 2014 postavili v središče svojega prvega trajnostnega projekta Skrbimo za medeno prihodnost, ki ga izvajajo s ČZS pod okriljem njihove družbeno odgovorne iniciative Danes za jutri.
»Čebelarska zveza Slovenije že več kot deset let odlično sodeluje s podjetjem Hofer. Na začetku smo vzpostavili raziskovalni čebelnjak, ki smo ga kasneje nadgradili v učni čebelnjak, kjer izobražujemo mlade čebelarje na začetnih tečajih. Zelo uspešno sodelujemo tudi pri ozaveščanju javnosti o pomenu sajenja medovitih rastlin, saj smo skupaj s Hoferjem razdelili več kot 700.000 sončnic. Poleg tega v zadnjih letih odlično sodelujemo preko čebelarskih krožkov, kjer otrokom podarjamo medovite rastline. Hofer in ČZS sta zgled odličnega medsebojnega sodelovanja,« je povedal Boštjan Noč, predsednik ČZS in Evropske čebelarske zveze.
V 11 letih je Hofer v okviru trajnostnega projekta Skrbimo za medeno prihodnost:
· za različne aktivnosti namenil več kot 240.000 evrov,
· razdelil 710.000 vrečk s semeni medovitih rastlin kupcem, sodelavcem in lokalnim organizacijam,
· pri Hoferjevem raziskovalnem čebelnjaku v sodelovanju s ČZS izvedel 66 dogodkov, ki jih je obiskalo več kot 1.860 čebelarjev, šolarjev in vrtčevskih otrok, ter
· v njem pridelal 4 čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis in čebelji strup), ki so tudi središče večletnih raziskav strokovnih sodelavcev ČZS.
Lepši jutri se začne s skrbjo za čebele
»Pri Hoferju smo ponosni, da že 11 let sodelujemo s Čebelarsko zvezo in skupaj skrbimo za boljšo prihodnost čebel. Letos smo tako že drugič šolskim čebelarskim krožkom razdelili več kot 2800 paketov semen bazilike, origana, sivke in modrega glavinca ter več kot 10.000 litrov substrata, da so lahko sejali medovite rastline za čebele in druge opraševalce,« je dejal Bor Trček, vodja za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov pri Hoferju.
Mentorica čebelarskega krožka na Osnovni šoli Bakovci Alenka Kolenko je po delavnici sajenja medovitih rastlin dejala: »Učenci so z navdušenjem sodelovali pri izvedbi akcije. Menijo, da bodo tudi doma na vrtu in v svoji okolici nadaljevali s sajenjem medovitih rastlin.«
Nadzor uporabe pesticidov
Pri diskontnem trgovcu v skrbi za čebele tudi nadzirajo uporabo pesticidov pri pridelavi sadja in zelenjave svojih dobaviteljev, pri upravno-logističnem centru v Lukovici kasneje kosijo travo, njihovi sodelavci pa so letos pod mentorstvom ČZS pripravljali satnice za Hoferjev raziskovalni čebelnjak.
Zanimivosti o čebelah
· Čebele so edine žuželke, ki pridelujejo hrano za ljudi. Ob tem oprašujejo rastline, od njih pa je odvisna vsaka tretja žlica hrane na svetu.
· Čebele so izjemne letalke. Letijo s hitrostjo 20-40 km/h, s krili pa zamahnejo tudi do 12.000-krat v minuti.
· Ko iščejo nektar in pelod lahko letijo več kot 3 km stran od panja.
· Čebel je največ v juniju, saj aprila in maja matica zaleže največ jajčec. Takrat je lahko v panju tudi 60.000 čebel.
· V čebelji družini je le ena matica – mati kraljica. Njena naloga je odlaganje jajčec in na vrhuncu življenja jih odloži kar 2000 na dan.
· Čebele poleti živijo 15-40 dni, spomladi in jeseni 30-60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele.
Za boljšo kakovost medu
Hofer je finančno podprl nakup novega spektrofotometra, s katerim v laboratoriju ČZS lahko izmerijo HMF v medu. Ta snov pokaže kakovost medu, saj več, kot jo je, manj ima med encimov, vitaminov in drugih za telo koristnih snovi. Strokovnjaki ČZS bodo z novo napravo pripravili smernice za čebelarje, kako izboljšati kakovost medu. Takšno strokovno podporo ceni tudi Hoferjev dobavitelj medu - Belokranjski hram, kjer pravijo: »Potrošnikom zagotavljamo kakovosten med slovenskega porekla, pri tem nam je v pomoč tudi laboratorij Čebelarske zveze Slovenije.«
Kako strokovnjaki ČZS s pomočjo HMF prepoznajo kakovost medu?
· Svež med ne vsebuje HMF, zato je ta dober pokazatelj kakovosti.
· Na hitrost nastajanja HMF najbolj vplivata temperatura in čas skladiščenja medu.
· Pravi, naraven med po določenem času lahko kristalizira. Med lahko ponovno utekočinimo s segrevanjem do 40 °C. Višja temperatura uniči številne dobre snovi v medu in pospeši nastajanje HMF.
· Povišana vsebnost HMF ne pomeni, da je med nevaren za uživanje, pove le, da ni tako kakovosten, kot bi moral biti.
Vir/Foto: Hofer
